KA_sept18

Pri vas izplačujete solidarnostno pomoč zaposlenim?

  • KAdri

Delodajalci imajo možnost, da svojim zaposlenim ob življenjskih stiskah finančno pomagajo z izplačilom solidarnostne pomoči. V zasebnem sektorju izplačilo ni obveznost, razen v primerih, ko delodajalca k temu zavezujeta kolektivna pogodba oziroma interna pravila.

Izplačila solidarnostne pomoči Zakon o delovnih razmerjih ne ureja. Primere, v katerih je zaposleni do nje upravičen, določa posamezna kolektivna pogodba, ki velja za posamezno dejavnost. Večina jih določa, da se solidarnostna pomoč izplača v primeru:

  • smrti delavca;
  • smrti njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka ali posvojenca;
  • v primeru težje invalidnosti;
  • daljše bolezni delavca;
  • elementarne nesreče; ali
  • požara, ki prizadene delavca.

Višina zneska izplačila v praksi

Nekatere kolektivne pogodbe opredeljujejo način izračuna višine zneska solidarnostne pomoči. Tako na primer Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije v 57. členu določa, da za primer nastanka težje invalidnosti zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč. Ta znaša 100 % povprečne plače zaposlenih pri delodajalcu oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za zaposlenega ugodnejše.

Upoštevanje uredbe o davčni obravnavi povračil

Kolektivne pogodbe delodajalcu dopuščajo možnost, da lahko v svojih internih pravilih določi tudi višje zneske, nikakor pa ne nižjih, kot jih določa kolektivna pogodba. Pri določanju višine zneska delodajalcu predlagamo, da upošteva Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta določa višino zneskov solidarnostne pomoči, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Kdo odloča o upravičenosti?

Postopek vložitve predloga za izplačilo solidarnostne pomoči določajo posamezne kolektivne pogodbe. Tako na primer Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine v 81. členu določa, da lahko predlog za dodelitev solidarnostne pomoči poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera. Delodajalec se je dolžan do predloga opredeliti v roku najkasneje 30 dni.

Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, delavcu ni zavezan izplačati solidarnostne pomoči. Če mu v izrednih situacijah kljub temu želi finančno pomagati, lahko to področje uredi v svojih internih pravilih, kjer upošteva enako obravnavo zaposlenih.

Doris

Doris Rakuša
Pravna svetovalka

Zadnji Blog zapisi

KA_mar2019
  • RevizorKA

Katere spremembe predlagajo na ministrstvu za delo?

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer je včeraj na novinarski konferenci predstavila sveženj sprememb, ki jih predlagajo na področju socialnega varstva, trga dela in pokojninskega sistema. V grobem jih lahko strnemo v sedem spodaj navedenih točk.
Doris
Doris Rakuša
Pravna svetovalka
KA_mar19
  • RevizorKA

8 področij, ki bodo letos pod drobnogledom Inšpektorata za delo

Inšpektorat za delo vsako koledarsko leto napove, kam bo usmeril akcije inšpekcijskih pregledov. Običajno so usmerjene na področja, kjer je bilo v preteklem letu ali prej, ugotovljenih največ kršitev. Letos je na seznamu 8 področij, kjer bodo najpogosteje izvajali inšpekcijske preglede.
Doris in Maja
Maja Brajnik in Doris Rakuša, Kadrovska asistenca, Kadrovske storitve d.o.o.
Kadrovska asistenca – Kadrovske storitve d.o.o.
KA_feb2019
  • KAdri

Pri kadrovskem načrtovanju je sedež rezerviran tudi za vodstvo

Čeprav imata pri kadrovskem načrtovanju vsak svojo vlogo in odgovornosti, pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati: načrtovanje je najbolj učinkovito, ko sta kadrovska služba in vodstvo dobro usklajena. Za to je potrebno njuno sodelovanje, ki se skozi delo prepleta in dopolnjuje.
AnitaColic
Anita Čolić
HR Business Consultant
Družini prijazna organizacija