KA_sept18

Pri vas izplačujete solidarnostno pomoč zaposlenim?

  • KAdri

Delodajalci imajo možnost, da svojim zaposlenim ob življenjskih stiskah finančno pomagajo z izplačilom solidarnostne pomoči. V zasebnem sektorju izplačilo ni obveznost, razen v primerih, ko delodajalca k temu zavezujeta kolektivna pogodba oziroma interna pravila.

Izplačila solidarnostne pomoči Zakon o delovnih razmerjih ne ureja. Primere, v katerih je zaposleni do nje upravičen, določa posamezna kolektivna pogodba, ki velja za posamezno dejavnost. Večina jih določa, da se solidarnostna pomoč izplača v primeru:

  • smrti delavca;
  • smrti njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka ali posvojenca;
  • v primeru težje invalidnosti;
  • daljše bolezni delavca;
  • elementarne nesreče; ali
  • požara, ki prizadene delavca.

Višina zneska izplačila v praksi

Nekatere kolektivne pogodbe opredeljujejo način izračuna višine zneska solidarnostne pomoči. Tako na primer Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije v 57. členu določa, da za primer nastanka težje invalidnosti zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč. Ta znaša 100 % povprečne plače zaposlenih pri delodajalcu oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za zaposlenega ugodnejše.

Upoštevanje uredbe o davčni obravnavi povračil

Kolektivne pogodbe delodajalcu dopuščajo možnost, da lahko v svojih internih pravilih določi tudi višje zneske, nikakor pa ne nižjih, kot jih določa kolektivna pogodba. Pri določanju višine zneska delodajalcu predlagamo, da upošteva Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta določa višino zneskov solidarnostne pomoči, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Kdo odloča o upravičenosti?

Postopek vložitve predloga za izplačilo solidarnostne pomoči določajo posamezne kolektivne pogodbe. Tako na primer Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine v 81. členu določa, da lahko predlog za dodelitev solidarnostne pomoči poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera. Delodajalec se je dolžan do predloga opredeliti v roku najkasneje 30 dni.

Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, delavcu ni zavezan izplačati solidarnostne pomoči. Če mu v izrednih situacijah kljub temu želi finančno pomagati, lahko to področje uredi v svojih internih pravilih, kjer upošteva enako obravnavo zaposlenih.

Doris

Doris Rakuša
Pravna svetovalka

Zadnji Blog zapisi

KA_novica
  • NovičKA

Januarsko srečanje s poslovnimi partnerji: Hvala, ker se dopolnjujemo in skupaj rastemo

»Pozitivnih poslovnih zgodb nikoli ne pišejo podjetja. Pišemo jih ljudje.« S temi besedami je direktorica Zvezdana Lubej v sredo, 29. januarja, na srečanju Januarski pogovor nagovorila polno dvorano poslovnih partnerjev in prijateljev Profiles International Slovenia ter Kadrovske asistence.
KA_jan_20
  • Delovno Pravo

Novost: vsi starši prvi dan s prvošolčki v šolske klopi

11. januarja je začela veljati dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta med drugim vsem staršem bodočih prvošolcev omogoča plačan dan dopusta, da bodo lahko svoje otroke ponosno in brezskrbno pospremili v šolo.
Capture
Maja Brajnik
delovnopravna strokovnjakinja
KA_dec19
  • Delovno Pravo

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo veljavna samo do konca leta

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (KPOP) je bila sklenjena za določen čas in je veljala do 31. decembra 2018. Normativni del KPOP se je uporabljal še 12 mesecev po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe, torej do vključno 31. decembra 2019.
Capture
Maja Brajnik
delovnopravna strokovnjakinja