KA_sept18

Pri vas izplačujete solidarnostno pomoč zaposlenim?

  • KAdri

Delodajalci imajo možnost, da svojim zaposlenim ob življenjskih stiskah finančno pomagajo z izplačilom solidarnostne pomoči. V zasebnem sektorju izplačilo ni obveznost, razen v primerih, ko delodajalca k temu zavezujeta kolektivna pogodba oziroma interna pravila.

Izplačila solidarnostne pomoči Zakon o delovnih razmerjih ne ureja. Primere, v katerih je zaposleni do nje upravičen, določa posamezna kolektivna pogodba, ki velja za posamezno dejavnost. Večina jih določa, da se solidarnostna pomoč izplača v primeru:

  • smrti delavca;
  • smrti njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka ali posvojenca;
  • v primeru težje invalidnosti;
  • daljše bolezni delavca;
  • elementarne nesreče; ali
  • požara, ki prizadene delavca.

Višina zneska izplačila v praksi

Nekatere kolektivne pogodbe opredeljujejo način izračuna višine zneska solidarnostne pomoči. Tako na primer Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije v 57. členu določa, da za primer nastanka težje invalidnosti zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč. Ta znaša 100 % povprečne plače zaposlenih pri delodajalcu oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za zaposlenega ugodnejše.

Upoštevanje uredbe o davčni obravnavi povračil

Kolektivne pogodbe delodajalcu dopuščajo možnost, da lahko v svojih internih pravilih določi tudi višje zneske, nikakor pa ne nižjih, kot jih določa kolektivna pogodba. Pri določanju višine zneska delodajalcu predlagamo, da upošteva Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta določa višino zneskov solidarnostne pomoči, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Kdo odloča o upravičenosti?

Postopek vložitve predloga za izplačilo solidarnostne pomoči določajo posamezne kolektivne pogodbe. Tako na primer Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine v 81. členu določa, da lahko predlog za dodelitev solidarnostne pomoči poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera. Delodajalec se je dolžan do predloga opredeliti v roku najkasneje 30 dni.

Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, delavcu ni zavezan izplačati solidarnostne pomoči. Če mu v izrednih situacijah kljub temu želi finančno pomagati, lahko to področje uredi v svojih internih pravilih, kjer upošteva enako obravnavo zaposlenih.

Doris

Doris Rakuša
Pravna svetovalka

Zadnji Blog zapisi

KA_nov18
  • KAdri

Ne le umska, danes šteje čustvena inteligentnost

Kateri razmeroma mlad in moderen koncept v poslovnem svetu postaja vedno bolj pomemben? Različni viri ga ocenjujejo kot enega izmed top 10 sposobnosti, ki jih bo v prihodnje zaposleni potreboval za uspeh na delovnem mestu. Zagotovo ste uganili, da govorimo o čustveni oz. emocionalni inteligentnosti.
IrisKaiser
Iris Kaiser
Strokovna sodelavka
KA_oktober2018
  • KAdri

Prepoznajmo vire, ki napajajo našo delovno zavzetost

Delovna zavzetost je trenutno zelo aktualen koncept in vedno bolj zaželeno stanje na delovnih mestih. Veliko se govori o dodani vrednosti in vseh pozitivnih posledicah zavzetosti, malo manj pa o lastnostih in virih, ki izvirajo iz samega zaposlenega in ne iz delovnega mesta ter vodstva.
IrisKaiser
Iris Kaiser
Strokovna sodelavka
KA_sept18
  • KAdri

Pri vas izplačujete solidarnostno pomoč zaposlenim?

Delodajalci imajo možnost, da svojim zaposlenim ob življenjskih stiskah finančno pomagajo z izplačilom solidarnostne pomoči. V zasebnem sektorju izplačilo ni obveznost, razen v primerih, ko delodajalca k temu zavezujeta kolektivna pogodba oziroma interna pravila.
Doris
Doris Rakuša
Pravna svetovalka

Naroči se na BLOG zapise

Želite biti redno obveščeni o novih kadrovskih zapisih? Prijavite se in uživaj v branju.

Družini prijazna organizacija
Naročite se na BLOG zapise