KA_mar20

Izredne razmere zaradi koronavirusa in delo na domu

  • Delovno Pravo

Število obolelih za koronavirusom raste tudi v Sloveniji. Delodajalci so postavljeni pred izziv: kako ravnati v primeru izrednih razmer? Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo priporočila, v katerih so opisali pravice delavcev in dolžnosti delodajalcev v primeru dela na domu in odsotnosti z dela. Za blaženje posledic širjenja koronavirusa pa je ministrstvo pripravilo tudi osnutek interventnega zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa za čas čakanja na delo doma.

 

DELO NA DOMU

ZDR-1 naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela ter kraj opravljanja dela šteje za tako pomembne okoliščine, da je v primeru spremembe teh okoliščin treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki velja ob soglasju volj obeh strank, delodajalčeva temeljna obveznost pa je, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi in mu, če ni drugače dogovorjeno, zagotovi vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti. To pomeni, da je v primeru spremenjenih okoliščin nujno soglasje obeh pogodbenih strank in pogodbe v tem delu delodajalec ne more samovoljno spremeniti

ZDR-1 opredeljuje (členi od 68. do 72.) delo na domu kot obliko fleksibilne zaposlitve, ki pa jo delodajalec ne more enostransko odrediti, lahko pa mu ponudi novo pogodbo zaposlitvi glede na spremenjene okoliščine. Delavec lahko tako delo opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Delo na domu je lahko dogovorjeno za celotno trajanje delovnega časa, lahko pa le del delovnega časa, npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur v dnevu.

V pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na domu morata delodajalec in delavec urediti pravice, obveznosti in pogoje za delo na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca.

Delodajalec je o nameravanem delu od doma dolžan obvestiti inšpekcijo za delo, ki lahko tovrstno delo prepove, če je delo na domu škodljivo oz. če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo od doma (71. člen ZDR-1). Delodajalec je dolžan zagotoviti varne pogoje dela na domu. Dolžnost zagotavljanja varnih razmer za delo je določena tudi v temeljnem zakonu, ki ureja varnost in zdravje delavcev, to je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). 

 

Izjeme v ZDR zaradi naravnih ali drugih nesreč

ZDR-1 v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih tovrstnih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le dokler trajajo take okoliščine.

V teh primerih lahko delodajalec enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.

Pri opredelitvi pojmov, kaj so naravne in druge nesreče, je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile – glej Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami).

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oz. dokler obstajajo pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral delavcem na hitro odrediti drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

 

Na kaj moramo biti pozorni pri odrejanju dela na domu

Delodajalec mora sprejeti odločitev, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu, torej katero je tisto delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca.

Na domu se ne more opravljati delo:

  • ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter 
  • v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.

 Delodajalec in delavec se morata dogovoriti glede delovnega časa, počitkov in odmorov, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oz. če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno ob upoštevanju pravil varnosti in zdravja pri delu. Tudi v času dela od doma mora delodajalec upoštevati določila Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa. Delavec, ki dela na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu. Mogoč je tudi poenostavljen dogovor, da delavec podatke o številu dejansko opravljenih ur v dnevu sporoča le, če so te drugačne od 8-urnega polnega delovnega časa.

Delodajalec mora delavcu zagotoviti delovna sredstva. A v primeru dela na domu prostor, elektriko, komunikacijske povezave in podobno večinoma zagotavljal delavec, delodajalec pa plača (skoraj vedno) dogovorjeno nadomestilo. Enako velja za računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, mizo, stol in podobno. Možno je, da jih zagotavlja delavec, za kar mu delodajalec plača nadomestilo. Če jih zagotavlja delodajalec pa se nadomestilo za ta delovna sredstva ne plača.   

Delodajalec naj se pri odrejanju dela na domu, ko gre za enostransko odreditev zaradi izjemnih okoliščin, opredeli do:

  • navedbe okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
  • opredelitve dela oz. kraja dela oz. prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
  • opredelitve dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
  • obsega dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
  • načina spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oz. poročanja delavca o tem,
  • delovnega časa in poročanja delavca o evidenci delovnega časa,
  • delovnih sredstev in materiala, ki ga zagotovi delavec oz. delodajalec ter višini nadomestila za njihovo uporabo,
  • plačila za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
  • dosegljivosti delavca, ki dela na domu – kdaj, ob katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca, –, ter omogočanja varne povezave v omrežje delodajalca,
  • načina sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
  • napotkov glede varnega in zdravega dela od doma.

Tudi ko se odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, je treba smiselno uporabiti določbe o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Takoj, ko je to mogoče, je treba Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu (kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je predvideno takšno opravljanje dela). Obvešča se lahko preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si.

 

ODSOTNOST Z DELA IN KORONAVIRUS

Za zdrave osebe, tudi če prihajajo z območij, kjer se pojavlja novi koronavirus,, niso potrebni posebni ukrepi in nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

V primeru karantene- ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ in po presoji epidemiologa – je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerjih.

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v višini 90 % od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi 'izolacija'. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oz. imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali ZZZS.

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme ZZZS od 1. delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Izjeme so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).

 

INTERVENTNI ZAKON O SUBVENCIONIRANJU POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Po poročanju STA naj bi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaradi širjenja koronavirusa pripravilo osnutek interventnega zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa za čas čakanja na delo doma, v katerem je predvideno 40% sofinanciranje.

Država bi tako namenila pomoč delodajalcu, v če zaradi poslovnih razlogov več kot polovici zaposlenih ne bi mogel zagotoviti dela in jih bi zaradi tega napotil na čakanje na domu.

Delavec, ki bi na domu čakal največ tri mesece, bi prejemal 80 % povprečja zadnjih treh plač. Od tega bi država krila 40 %, preostanek bi plačal delodajalec. Interventni zakon naj bi veljal pol leta.

Številna proizvodna podjetja bi lahko v prihodnjih 14 dneh zaradi težav na Kitajskem občutila posledice prekinjenih dobaviteljskih verig: pričakujejo resne kasnitve ladijskih dobav repromaterialov in drugih artiklov, s čimer bo otežena proizvodnja v naših podjetjih. Ocenjujejo tudi, da bo prišlo do opaznega upada prodaje.

Zaradi širjenja koronavirusa v Evropi imajo slovenska podjetja že sedaj velike težave v turizmu, gostinstvu, logistiki, storitvah in trgovini. Zato potrebujejo jasno usmeritev, kako se soočati s trenutnimi razmerami in kako ravnati v naslednjih tednih in mesecih.

 

Prispevek je povzet po: 
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/OPRAVLJANJE-DELA-NA-DOMU-in-DRUGEGA-DELA.pdf, 5. 3. 2020) in Portal Tax-Fin-Lex (https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/15810, 5. 3. 2020). 

Sanja

Sanja Miljuš Herman
Vodja pravne pisarne

Zadnji Blog zapisi

KA_mar20
  • Izobraževanja

Webinar: MEGA KORONA ZAKON – MEGA POMOČ?

Na webinarju bodo obravnavani vsi navedeni ukrepi, pogoji, pod katerimi ga boste lahko uveljavljali in način, na katerega boste lahko zahtevali povračilo nadomestila plače delavcev in oprostitev plačila prispevkov.
Doris
Doris Rakuša
Pravna svetovalka
KA_mar20_6
  • Delovno Pravo

Vlada predlog novega #protiKoronapaketa že poslala v Državni zbor

Vlada je v nedeljo, 29. marca, sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Državnemu zboru Republike Slovenije.
Doris
Doris Rakuša
Pravna svetovalka
KA_mar20_5
  • Delovno Pravo

Novi 'korona' zakon

Vlada je danes predstavila predlog novega t. i. MEGA KORONA ZAKONA. Po besedah predsednika vlade je ta zakon v prvi vrsti namenjen 'zamrznitvi' normalnega stanja, ohranitvi ljudi, delovnih mest ter potenciala družbe in države med trenutno krizo.
Sanja
Sanja Miljuš Herman
Vodja pravne pisarne