KA_apr20

Novela: do pomoči upravičeni, če so vam prihodki od prodaje padli vsaj za 10 %

  • Delovno Pravo

Vlada je sprejela popravke prvega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije in predlog drugega paketa, namenjenega zagotavljanju likvidnosti gospodarstva. Znižanje meje upada prihodkov za upravičence do državne pomoči je najpomembnejša sprememba, ki jo predlagajo v noveli mega korona zakona. Po novem naj bi meja upada prihodkov bila 10 %. Slednje velja za delodajalce, ki jim bo država subvencionirala plače za čakajoče na delo in za samozaposlene.

Predloga je vlada že poslala v državni zbor. Izredna seja, na kateri bodo odločali spremembah zakona, je predvidena za torek in sredo (28. in 29. aprila). O čem bo tekla razprava?


Kdo bo po novem upravičen do pomoči in kaj bo z vračili?

Predlog popravka izenačuje ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja plač za čakajoče na delo za delodajalce (22. člen že sprejetega zakona) in do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene. Upravičeni bi po predlogu zakona bili:

  • tisti, ki bi jim po njihovi oceni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 10 % glede na lansko leto;
  • tisti, ki niso poslovali celo leto 2019, če so jim povprečni mesečni prihodki leta 2020 upadli za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
  • tisti, ki v letu 2019 niso poslovali, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.


Vsi, ki jim čisti prihodki od prodaje (pozor: to je v noveli sedaj jasno določeno) po računovodskih izkazih ne bodo upadli za 10 %, bodo morali prejeto pomoč naknadno vrniti. Po novem predlogu bi delodajalci in samozaposleni vrnili celotno pomoč, vključno s prispevki, le v primeru, če bi se jim prihodki v omenjenih obdobjih zmanjšali za manj kot desetino. Zamudnih obresti pa ob morebitni vrnitvi pomoči ne bo treba plačati.

Pomembna novost je tudi sprememba drugega odstavka 24. člena, ki govori o pravici delodajalca, da zaposlenega na začasnem čakanju pozove na delo. Zdaj je predlagano, da se mora zaposleni na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem dni v tekočem mesecu, ki ne rabijo biti zaporedni.

Najvišja višina prejetih sredstev: 800.000 evrov bruto

Predlog zakona (člen 20.a) opredeljuje, da:

  • do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili 31. 12. 2019 že podjetja v težavah;
  • skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 evrov bruto na podjetje ali 120.000 evrov bruto na podjetje iz sektorja ribištva in akvakulture oz. 100.000 evrov bruto na podjetje s področja primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;
  • ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis in/ali pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah;
  • skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči spodaj opisanih omejitev.


Novi pogoji za dodelitev državne pomoči

Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže 800.000 evrov bruto, se lahko spremeni sofinanciranje plač zaposlenim na začasnem čakanju oz. oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Za to sta predvidena dva načina:

  1. Država bi sofinancirala čakanje na delo in plačala prispevke, če bi bili izpolnjeni vsi pogoji:
  • skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega;
  • pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in
  • v času prejemanja pomoči delodajalec ne bi smel odpustiti zaposlenih, za katere prejema pomoč.


    2. Za dodelitev pomoči bi moral delodajalec dobiti predhodno odobritev ukrepa od evropske komisije. Dokazati bi moral, da je nastala škoda zaradi izbruha koronavirusa presegla skupni znesek nadomestil za plače in oprostitve prispevkov. Natančnejšo metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev bo podrobneje predpisano z uredbo.

Do pomoči po novem upravičenih več delodajalcev

Do pomoči so dodatno upravičeni delodajalci iz bančne oz. zavarovalniške dejavnosti (klasifikacija K), ki imajo do 10 zaposlenih (22. člen). S tem bi vlada v krog upravičencev vključila predvsem manjše zavarovalne posrednike, ki so bili zdaj izločeni iz ukrepov. Za nove upravičence bi veljal tudi 33. člen (krizni dodatek in oprostitev plačila pokojninskih prispevkov).

Do subvencioniranja plač čakajočim na delo bodo upravičeni tudi delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po zakonu o humanitarnih organizacijah, saj ne morejo doseči pogoja o upadu prihodkov.

Kaj pa delavci, ki ne delajo zaradi višje sile?

Čeprav naj bi interventni zakon višal stroške delodajalcev, ki niso upravičeni do pomoči, je zdaj jasno predlagano, da so zaposleni, ki ne morejo na delo zaradi višje sile, upravičeni do večjega nadomestila plače kot po zakonu o delovnih razmerjih (26. člen). ZDR-1 določa 50-% nadomestilo plače, predlog popravka koronazakona pa 80-%.

Za zaposlene, ki ne delajo zaradi višje sile, bi bili delodajalci upravičeni do oprostitve vseh socialnih prispevkov (28. člen).

Oprostitev plačila prispevkov bi se priznala tudi za poklicno zavarovanje, ne glede na to, ali v času uporabe ukrepov po tem zakonu zaposleni še naprej opravljajo delo ali prejemajo nadomestilo zaradi upravičene odsotnosti z dela – torej za vse primere, razen, če poklicno zavarovanje miruje.

Delodajalci bi bili upravičeni do oprostitve plačila pokojninskih prispevkov tudi, če je zaposleni na dopustu.

Spremembe kriznega dodatka

Pri kriznem dodatku (33. člen) je po novem predlogu določeno, da delavec za dneve, ko ne dela (dopust, bolniška ...), kriznega dodatka ne dobi – računal naj bi se sorazmerni znesek na 200 evrov neto. Če bi delavec delal za praznik ali na drug dela prost dan, pa bi se mu moral tudi za ta dan priznati krizni dodatek. Do sorazmernega kriznega dodatka bi bili upravičeni tudi zaposleni, ki imajo pogodbe za krajši delovni čas.

Invalidska podjetja bi lahko uveljavljala pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka za vsakega zaposlenega invalida, ki dela. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki niso invalidi, za čas, ko delajo.

Po novem (člen 61a) je predvideno tudi začasno nadomestilo plače za tiste, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 13. marcu oz. jim je v tem času potekla pogodba za določen čas. Gre za mesečno nadomestilo plače v višini 513,64 evra bruto. V obdobju priznanja tega nadomestila, ki se bo uveljavljal pri zavodu za zaposlovanje, je oseba vključena v obvezna socialna zavarovanja, kot brezposelna oseba, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Predlog zakona uvaja tudi dodatno olajšavo za donacije (člen 62a). Gre za dodatno znižanje davčne osnove za donacije Republiki Sloveniji za namen odprave posledic epidemije COVID-19. Dodana (člen 62b) je še začasna oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU.

Če prejmete pomoč, izplačila dobička in nagrad ne bo

Izplačevanje nagrad (99. člen) kot pogoj za upravičenost do pomoči bi bilo prepovedano samo poslovodstvu, ne pa tudi zaposlenim. Omejitev pa bi dodatno veljala tudi za odkupe lastnih deležev in delnic družb, ker se tako večkrat nagrajuje poslovodstvo ali izplačuje dobiček. Nagrade in dobiček se ne bi smeli izplačevati niti za leto 2019 (ki bi bile izplačane letos) ne za leto 2020.

Prepoved ne bi veljala za subvencioniranje plač zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela (v primeru, da imajo v varstvu otroke oz. ne morejo na delo zaradi nedelujočega javnega prevoza).

Prepoved ne bi veljala za oprostitve prispevkov za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, in za izplačilo kriznega dodatka (po 33. členu).

Vračilom pomoči bi dodali še zamudne obresti, pomoč pa bi se vračala v mesecu dni po odločbi Fursa, ki bi ga upravičenec obvestil, da ni izpolnjeval pogojev.

Prepoved izplačila dobička in nagrad velja tudi za družbe, ki bodo uveljavljale pravico do odloga plačil anuitet posojil za čas trajanja državnega poroštva, in ne za čas trajanja kreditne pogodbe (65. člen).

Capture

Maja Brajnik
delovnopravna strokovnjakinja

Zadnji Blog zapisi

KA_apr20
  • Delovno Pravo

Novela: do pomoči upravičeni, če so vam prihodki od prodaje padli vsaj za 10 %

Vlada je sprejela popravke prvega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije in predlog drugega paketa, namenjenega zagotavljanju likvidnosti gospodarstva. Znižanje meje upada prihodkov za upravičence do državne pomoči je najpomembnejša sprememba, ki jo predlagajo v noveli mega korona zakona.
Capture
Maja Brajnik
delovnopravna strokovnjakinja
KA_mar20
  • Izobraževanja

Webinar: MEGA KORONA ZAKON – MEGA POMOČ?

Na webinarju bodo obravnavani vsi navedeni ukrepi, pogoji, pod katerimi ga boste lahko uveljavljali in način, na katerega boste lahko zahtevali povračilo nadomestila plače delavcev in oprostitev plačila prispevkov.
Doris
Doris Rakuša
Pravna svetovalka
KA_mar20_6
  • Delovno Pravo

Vlada predlog novega #protiKoronapaketa že poslala v Državni zbor

Vlada je v nedeljo, 29. marca, sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Državnemu zboru Republike Slovenije.
Doris
Doris Rakuša
Pravna svetovalka